Injektiranje pomeni vbrizgavanje tesnilne smole, gela ali kreme v razpoke ali v zid. V kleti se uporablja za dve različni težavi: za zatesnitev razpok, skozi katere pronica voda, in za horizontalno zaporo proti kapilarni vlagi v zidovih in temeljih (»injektiranje temeljev«). Spodaj je razloženo, katero injektiranje rešuje katero težavo, kako poteka, od česa je odvisna cena in kdaj ni prava rešitev.

Injektiranje razpok ali injektiranje zidov – razlika

Injektiranje razpokInjektiranje zidov in temeljev (horizontalna zapora)
Težavavoda pronica skozi razpoko, stik plošča–stena, prehod cevi, gnezda v betonuvlaga se dviga iz tal po zidu (vlažen pas, soli, odpadanje ometa v spodnjem delu)
Materialpoliuretanske smole (elastične, tudi ob vodi), epoksidne smole (toge, za suhe konstrukcijske razpoke), akrilatni gelisilanske/siloksanske kreme ali tekočine, ki zid naredijo vodoodbojen
Kakopakerji vzdolž razpoke, injektiranje pod tlakomvrsta vrtin v spodnjem delu zidu (običajno v fugi), polnjenje brez tlaka ali z nizkim tlakom
Primerno zabetonske stene in ploščeopečni, kamniti, mešani in betonski zidovi

Če niste prepričani, za kaj gre, pomaga pregled vzrokov vlage v kleti – kapilarna vlaga, vdor vode in kondenzacija se sanirajo povsem različno.

Kdaj je injektiranje razpok primerno

  • aktivne razpoke v betonskih stenah ali talni plošči, skozi katere ob dežju priteče voda,
  • stik med talno ploščo in steno (delovni stik),
  • prehodi cevi in kablov skozi steno,
  • gnezda in porozni deli betona.

Pri vodi, ki aktivno teče, se najprej uporabi hitro reaktivna poliuretanska pena, ki vodo ustavi, nato se razpoka ponovno injektira s smolo za trajno tesnost. Epoksidne smole se uporabljajo predvsem za suhe razpoke, kjer je treba povezati konstrukcijo.

Postopek injektiranja razpok

  1. pregled in označitev razpok, ugotovitev, ali se razpoka še premika,
  2. vrtanje lukenj poševno na razpoko, izmenično levo in desno od nje,
  3. čiščenje vrtin in namestitev injektirnih pakerjev,
  4. injektiranje smole pod tlakom od najnižjega pakerja navzgor, dokler smola ne izstopi pri naslednjem,
  5. po strditvi odstranitev pakerjev, zapolnitev lukenj in poravnava površine.

Razmik vrtin, tlak in čas strjevanja so odvisni od debeline stene, širine razpoke in izbrane smole; določa jih tehnični list proizvajalca.

Injektiranje zidov in temeljev proti kapilarni vlagi

Starejše hiše pogosto nimajo vodoravne izolacije med temeljem in zidom ali pa je ta propadla. Vlaga se zato po porah dviga v zid. Horizontalna zapora z injektiranjem jo prekine:

  1. odstranitev ometa v pasu nad tlemi (praviloma vsaj do višine vidne vlage),
  2. vrtanje vrste lukenj v spodnjem delu zidu na enakomernem razmiku, pri debelih zidovih po potrebi z obeh strani ali v dveh vrstah,
  3. polnjenje vrtin s kremo ali tekočino, ki se razširi v zidu in ustvari vodoodbojen pas,
  4. zapolnitev vrtin in nanos sanacijskega ometa, ki sprejme soli iz zidu,
  5. sušenje zidu – zid nad zaporo se suši postopoma, pogosto več mesecev.

Brez zamenjave ometa se vlaga in soli v zidu pogosto pokažejo znova, zato je sanacijski omet sestavni del sanacije, ne dodatek.

Koliko stane injektiranje

Injektiranje razpok: okvirno 50–150 € na razpoko (brez DDV), odvisno od dolžine, širine, debeline stene in vrste smole. Primer: zatesnitev petih razpok v kleti okvirno 250–750 €. Izvajalci pogosto obračunajo tudi prihod in pripravo, zato se pri eni sami kratki razpoki cena na razpoko poveča.

Injektiranje zidov (horizontalna zapora): obračuna se praviloma na tekoči meter zidu. Cena je odvisna od:

  • debeline in vrste zidu (opeka, kamen, mešani zid) – od tega sta odvisna število vrtin in poraba materiala,
  • dolžine zidov in dostopnosti (pohištvo, napeljave, ena ali obe strani),
  • obsega odstranitve starega ometa in površine novega sanacijskega ometa – ta del je pogosto dražji od samega injektiranja,
  • vlažnosti in zasoljenosti zidu.

Ker so razlike med objekti velike, ceno na tekoči meter pripravi izvajalec po ogledu in po potrebi meritvi vlage. Za primerjavo z drugimi metodami glej hidroizolacija kleti cena.

Kdaj injektiranje ni prava rešitev

  • Voda prihaja skozi celotno steno, ne samo skozi razpoke – potrebna je zunanja hidroizolacija ali drenažna membrana.
  • Razpoke se še širijo zaradi posedanja ali statičnih težav – najprej je potreben pregled statika.
  • Vlaga je posledica kondenzacije – pomagata zračenje in razvlaževanje (kondenzacija v kleti).
  • Ob temeljih stoji meteorna voda – brez ureditve odvodnjavanja ali drenaže bo težava ostala.

Pogosta vprašanja

Koliko časa traja injektiranje?

Injektiranje nekaj razpok v kleti je praviloma delo za en dan. Horizontalna zapora z zamenjavo ometa traja dlje, sušenje zidu pa več mesecev.

Ali lahko injektiram sam?

Kreme za horizontalno zaporo so na voljo tudi v trgovinah in se vnašajo brez črpalke. Injektiranje razpok pod tlakom pa zahteva opremo in izkušnje – nepravilno injektirana razpoka pogosto pušča naprej, voda pa si poišče novo pot.

Ali je po injektiranju potreben še premaz?

Pri posameznih razpokah praviloma ne. Če je vlažna celotna stena, se injektiranje razpok kombinira z hidroizolacijskim premazom ali notranjo hidroizolacijo.

Preberite tudi: hidroizolacija tal v kleti · hidroizolacija betonske kleti · kako izbrati izvajalca